Tokrat so pohiteli z dostavo pri EMS; potrebovali so le dobre tri dni. Najboljša lastnost spletne japonske trgovine HMV: Njihova dolgotrajna zaloga količinsko omejenih izdaj.
ﾟ･*:.｡..｡.:*･゜ヽ( ´∀｀)人(´∀｀ )ノ･゜ﾟ･*:.｡..｡.:*
Pa še ena zahvala moji imouto za posojo GSM fotoaparata. :3
ef - the latter tale, drugi del iz minorijeve eroigričarske mojstrovine z naslovom ef - a fairy tale of the two, bo 30. maja priromal na police japonskih otakujskih štacunc, ceno pa so okvirno zaokrožili na 7.800円 (brez davka). Demiurga financ v teh težkih časih lepo prosim za manjši blagoslov v namen zaključka nakupa te franšize, kajti prvi del, ef - the first tale, že imam, kot tudi prva DVDja SHAFTove animejske serije (vol.3 in vol.4 sta na poti v Slovenijo). No, pa si oglejmo ta demo film, ki so ga danes objavili na minorijevi spletni strani. Na Gamersovem zrcalu si lahko dolpotegnete tudi originalno video datoteko (poiščite kvadrasto tipko z besedilom デモムービー16:9版 ダウンロード).
http://static.webtv.si/3c41dbf26b00f0c3d7e32e2e807ba5981ecafe46.flv
Naravnost osupljiv kos animacije; kaj manj od Shinkaija Makotoja sploh več ne moremo pričakovati, a si zato za nič manj ne prisluži krepkega aplavza. No, pa da ne bomo pozabili omeniti sataja, glavnega animatorja, in tsukuneja, poba iz Iris motion graphics, ki so ga zadolžili za 3D animacijo. V glavnem, igro bom s težavo dočakal, v tem času pa moram dokončati prvi del, in z njim zgodbi Miyako in Kei. V ef - the latter tale pa prideta na vrsto Yuuko in Mizuki. :3
Zettai Karen Children, seveda. Upam, da spodnji video animejeve uvodne špice koga prepriča v ogled vsaj prve epizode. Ne, ta post ni trol, you haters. :p
http://static.webtv.si/2695f995589f6f14ba431b61506ed9df40fecd72.flv
No, Japonci so mi nedavno nazaj zasukali svet na glavo, ko so mi ponudili prevajalsko službo v Tokiju! Kar je še lepše, prevajal bom prave pravcate animeje! O GDH sem nekaj že govoril v nedavnem podcastu in njihovem pristopu do čezmorskih predvajanj prihajajočih animejev, mislim pa, da lahko sedaj brez zadrege povem, da bom delal tudi na slovenskih prevodih BLASSREITER in The Tower of Druaga. Kaj naj rečem, GONZO hočejo svoje prevajalce blizu. Povedano mi je bilo, da se mi v prihodnjih tednih pridružuje tudi pol ducata sodelavcev iz Evropske unije, ki bodo zadolženi za ostale jezikovne skupine. Moja dva jezika bosta slovenščina in hrvaščina. Letalo odleti naslednjo nedeljo, jutri pa imam že rok za oddajo prvih štirih prevodov. Za nekaj časa bom nastanjen pri kolegu v Tokijskem predelu Jinbouchou (model je bogat), plača bo pa precej skromna za njihove razmere, a sem tudi sam skromen človek. Malo mi je žal glede mature, saj sem vanjo vložil ogromno truda, a kaj moraš, ko so na vrvici tvoje sanje.
Fantje in dekleta, moram se naspati, jutri pa na japonsko veleposlaništvo po papirje. Se vidimo!
Post scriptum: Prvi april! No, nahecal sem vsaj eno osebo. LP
Uživajte v neznosni retoriki, komentarji na tematiko so močno zaželjeni. :)
Čeprav še nisem poskusil naložiti pravega HD videa, so moji testi pokazali, da je slovenska video spletna stran WebTV.si popolnoma brez bitrate regulacije. Video mora biti le v FLV1 (H.263 Sorenson) video formatu z MP3 avdiem. Tovrstne strani ponavadi pretvorijo naložene datoteke, da standardizirajo video in prihranijo na porabi prenosa in diskovnem prostoru. YouTube ima kar hude omejitve, toda z nekaj iznajdljivosti pridemo do zadovoljivih rezultatov pri krajših posnetkih (pod 3. minutami). Spodaj sem pripravil Shakugan no Shana II OP2 posnetek pri standardni resoluciji YouTube predvajalnika (448×336). Kvaliteta slike je precej dobra za FLV1 format, a bitrate še vedno pride okoli 1200 kbps.
Pri spodnjem videu pa sem resolucijo dvignil na 480×360, kar je krepko nad standardno velikostjo WebTV.si predvajalnika, bitrate pa na 1800 kbps.
V bližnji prihodnosti lahko pričakujete še kak testni video. Me pa rajca misel, ali se bodo pri WebTV.si kdaj lotili tovrstnih “problemov”. YouTube se jih je vsekakor moral.
V zadnjih nekaj dneh sem prejel dve precej zanimivi (=veliki) pošiljki. O čem govorim? Otakujske zadeve predvsem. Preden pa se podamo v obskuro, bi rad naznanil, da sem se vdal Neckermannu in pred nekaj tedni še enkrat naročil tisto blazino za spanje na boku, ki sem jo potreboval za moje fukco^H^H^H^H^dakimakura prevleke. Za tiste, ki se vam niti približno ne sanja, kaj sem ravnokar povedal: Dakimakura so dobesedno blazine za objemanje, izraz pa se uporablja za same prevleke blazin z različnimi motivi animejskih likov. No, prevleke imam že tri vse skupaj, pogrešal pa sem blazino dimenzij 50×150 cm (prbl.). To sem že pred meseci naročil pri Neckermannu, izkazalo pa se je, da je bila rahlo premajhna, zato sem jo preprosto vrnil. Nekaj tednov nazaj pa sem se opogumil in še ekrat naročil isto blazino. Le ovil sem jo v neko odejo ter zašil robove na kritičnih mestih. Operacija je uspela in ob strani lahko vidite rezultat (klik za povečavo). Oblekel sem jo v MediaWorksovo Shakugan no Shana prevleko iz Comic Marketa 71.
Druga pošiljka predvčerajšnjega dne pa me je čakala na Carinski pošti, saj ni vsebovala računa in sem jim ga moral nekako dostaviti. Odločil sem se za oseben prevzem; ne bi zdržal še enega dne, poleg tega pa je vsebovala še nekaj Chibijinih artiklov, ki sem se jih želel čim prej znebiti. =) Nakupovala sva po Yahoo! Auctions Japan s storitvijo Crescent Shop, ki posreduje izdelke iz spletnih dražb, ki niso na voljo kupcem izven Japonske, za manjšo provizijo. Ne bom omenjal, kako sem se zajebaval z banko, da so mi dvignili mesečni limit na plačilni kartici, saj so se stroški nakupov čudežno nakopičili, bolj zanimiva je bila sledeča prigoda na Carinski pošti. Uradne ure so imeli od osmih zjutraj do pol treh popoldne, a kaj ko imajo cariniki (za razliko od gospa na okenčkih) malico od pol dvanajstih do poldneva. In tako sem še pol ure čakal, dokler me ni sprejel brkati carinik. Big box was BIG, toda le zaradi meter dolgega zvitka, v katerem je tičala gromozanska prosojnica. No, carinik ni bil zadovoljen z dostavljenim dokazilom vrednosti pošiljke. Gospodje želijo imeti črno na belem, niti prodajalčev navedek vrednosti pošiljke jih ni zadovoljil. In tako je zahteval pojasnila, kakšna storitev je Crescent Shop in kaj sem sploh uvažal. Pa sem upal, da bo sam pogruntal, da ima tiskovino in PC igro pred svojim nosom. Motil sem se. Vljudnost je pomagala, da so po kolobociji postopek hitro zaključili. Sledila je pijačka s kolegico.
Levo spodaj (CD škatlica) - Prvo poglavje zvočnega romana Umineko no Naku Koroni krožka 07th Expansion (zvočni romani Higurashi no Naku Koroni). Umineko je nova misteriozna zgodba v novem okolju, za razliko od Higurashi pa govori o čarovnicah. Avtor mu je nadel angleški naslov When they cry 3. To bo še zabavno branje.
Desno zgoraj (bukvica) - Najnovejša slikovna publikacija meni najljubšega doujin krožka Fujitsubo Machine z naslovom NON TITLE. Vsebuje razne čačke ter skice, ki so služile kot osnutki Itou Noijijinim (Shakugan no Shana, Suzumiya Haruhi no Yuuutsu etc.) ilustracijam.
Vse ostalo je del Unison-Shift BLOSSOM Seta. Bukvica levo zgoraj orisuje njihov prihajajoči eroge ALICE♥Parade (ki si ga bom tudi priskrbel), rožnat CD zgoraj je drama CD z naslovom Nanatsuiro Theater★RADIO, na spodnjih fotografijah pa lahko uzrete tudi njihovo črno majčko (Zatsuon ISM) ter gromozansko prosojnico (clear file) z motivom Sumomo + Alice. Sploh ne vem, kam naj jo obesim.
Tako, sedaj pa še na včerajšnjo pošiljko. Poslal mi jo je kolega iz Seattla, ki je dobro prvo polovico avgusta preživel na Japonskem, predvsem v okolici Tokija. Poleg poletnega Wonder Festivala (figurice) in TBS AnimeFeste (animejske premiere) se je udeležil tudi največje animejske konvencije na svetu, dvainsedemdesetega Comic Marketa (doujinshiji). Z ostalimi spletnimi kolegi smo mu izročili kilometerski seznam želja, ki jih je tudi izpolnil. Iz konvencije mi je priskrbel Nagomiko C72 Set (bukvica, vrečka, pahljača, zvitek stick posterjev, manjši clear file) ter Narcissu Visual Fanbook, preostale Nagomiko bukvice (druga fotografija) pa je dobil pri K-Books v Tokijevski Akihabari. K-Books je specializirana knjigarna, ki se ukvarja pretežno z doujinshiji. V Animate pa je našel tudi omejeno izdajo fizz soft erogeja Mashiro Botan po polovični ceni (!), katerega sem že omenjal in tudi objavil karaoke prevod njegove uvodne špice. V škatli me je čakal tudi OST.
Račune sva na koncu poravnala čez PayPal. Carinili niso! Lepo je imeti veze.
~overburn~ おわり
Danes, nekaj ur nazaj, so poštarji pustili obvestilo o prispelem Paprika DVDju. Lična škatlica, celo DVD z nekaj dodatki, nad samim filmom pa, žal, nisem zadovoljen. Moram priznati, da nad animejskimi celovečerci nikoli nisem bil preveč navdušen, sčasoma sem tudi pozabil, okoli česa so se vrtele vse te zamere. Formatu še nisem odpustil, zamer dolgo časa nisem znal obrazložiti, Paprika pa jih je danes spotoma obudila.
Film je špica, kar se tiče animacije, po svoje je tudi briljanten, kar se tiče režije. Film je lep, “eye candy”, toda vsebinsko pomanjkuje. Na mn3njalniku sem prebral komentar uporabnika, ki je označil film za “mindfuck”, zato sem bil malce zaskrbljen, da mi ga ne bo uspelo vsega naenkrat požreti. No, po ogledu lahko film brez skrbi označim za režiserjev peskovnik, kar se še prepogosto dogaja pri samostojnih kinematografskih animejskih projektih. Zgodba govori o vsakodnevnih ljudeh z neizživetimi sanjami, podvrženih neprizanesljivi resničnosti, in ko tehnologija omogoči bujnejše doživljanje sanj, se meja med sanjskim svetom in resničnostjo zamegli. Film nas že na začetku vrže v vrtinec dogajanja in nameče nejasnosti, ki pa bi jih moral vsak povprečno inteligenten gledalec do konca razčistiti.
Paprika je šolski primer animejskega celovečerca, ki nepotrebno kompenzira pomanjkanje filmskega traku z gledalčevo inteligenco, povrh tega pa obogati nezanimivo rdečo nit z obilico simbolike in referenc. Je velik proračun, tehnično podkovana ekipa animatorjev in sposoben režiser res dovolj za obogatenje slabe osnove?
S samim filmom morda nisem zadovoljen, mi je pa všeč, da smo po dolgem času končno uzrli nov animejski DVD s slovenskim prevodom. Tokrat so se vsaj izognili polomiji, kot je bil “Pokretni dvorac”.
おわり
Za tole Shakugan no Shana OVA mi je pozimi zmanjkalo Evrov, tako da sem odlagal nakup vse do avgusta. Moram pa priznati, da sem jo kupil izključno izven želje po dokončanosti moje Shana R2 DVD zbirke. Glasbeni singli, kajpak, pašejo zraven. CD na levi se imenuje Tenjou wo Kakeru Monotachi, o katerem sem že pisal. No, HMV.co.jp so prodajali še oba izdelka, imel pa sem kar nekaj sreče, saj sta bila limited edišn.
OVA sem si sicer že pogledal. Čeprav je ljubezenska hatsukoi dogodivščina med Tanako in Ogato izredno luštna in moe, je premalo Shane (takorekoč je ni), da bi zadeva zadovoljila. No, prihajajoč film in druga sezona bosta nadoknadila. :3
おわり
Pred pol meseca sem po dolgem času naročal iz DVD Pacifica. Če TRSI nima devedejskih razprodaj, je DVD Pacific najcenejša namrežna štacuna za animejske DVDje, saj se cene za posamezne DVDje gibljejo okoli 16 do 18 USD. Priporočam, in to samo zato, ker so tako poceni, namreč njihovo pakiranje je občasno katastrofalno. Kakorkoli že, danes sem prejel pošiljko šestih DVDjev:
Najbolj sem se veselil vol.2 The Melancholy of Haruhi Suzumiya. Nazadnje na blogu nisem omenil, da že imam prvi DVD paketek. DVD škatla je malce večja od navadne, ker gre za t.i. “limited edition”, ki je poleg DVDja vsebovala tudi glasbeni CD OP pesmi Bouken Desho Desho in trak za pod ramo z napisom 団長 (danchou, sl. vodja brigade). Folk je nasplošno razočaran nad R1 Suzumiya Haruhi DVD izdajami zaradi slabe kvalitete škatel in dodatkov (Suzumiyin trak za lase iz vol.1 je bil poden od podna). Meni je bolj važno, če si bom kdaj uspel pogledati te DVDje s kakšnimi kolegi otakuji. ;)
Drugi del pošiljke pa so zavzeli Stellvia DVDji vol.4 do vol.8; vse skupaj 5 DVDjev. Stellvia je bila prva animejska serija, ki sem jo pričel zbirati in nasploh moj prvi animejski DVD. Vol.1 sem kupil priložnostno, ko sem se jeseni 2004 sprehajal po Stockholmskem Gimla Stanu in čisto po nesreči našel neko Fantasy/Anime knjigarno/DVD prodajalno. Ponujali so kar zajetno zbirko DVDjev. Čeprav sem želel Last Exile, na žalost niso imeli prvega DVDja in sem na koncu kupil Stellvio. No, dovolj nostalgije. Serija je iz leta 2003, DVDji iz leta 2004, DVD box set je pa že na voljo, tako da sem se odločil za nakup zato, da ne bi bil na koncu primoran kupiti DVD box seta, ker bi zaloge posameznih DVDjev pošle. DVD serijo sem tako zbral do konca.
Ta mesec bom po vsej verjetnosti napisal še nekaj takih objav, saj mi je ostalo še kar nekaj cekinčkov za animejske zadeve. Do takrat pa ostanite zdravi!
おわり
