Moram priznati, da mi sneg iz leta v leto postaja vedno manj simpatičen. Za letošnjo zimo ne mislim kupovati nove obutve (beri: denar potrebujem za ero igre), zaradi česar bom v največjem mrazu obstojen na večje planinske šolne, s katerimi se pa žal ne mislim sprehajati po ljubljanskih ulicah. Mimogrede, če še niste opazili - v Ljubljani sneži. Več…
Ponavadi mi ni všeč, če se čez animejske DVDje pritožujejo ljudje, ki jih poprej nikoli niso kupovali, ali tisti, ki o tem sploh ne razmišljajo, toda recimo, da je Lucky☆Star ena tistih serij, ki bi jih veliko raje kupil kot pa kakšno ultra popularno Suzumiyo Haruhi (in vol.1 te serije imam že prednaročenega). Poleg tega, da občasno svoj denar zapravim za največje traparije, se vsaj pri tehničnih izdelkih vprašam, ali so sploh vredni svoje cene.
Nekako poskušam razumeti, da se zaslužki animejskih serij na japonskem manjšajo ter da bomo potrošniki morali zanje zapravljati bistveno več, če ne bomo želeli podražitev. Toda ne zdi se mi pa pošteno, da so se pri Kyoto Animation odločili distribuirati Lucky☆Star DVDje po dve epizodi na natlačenko, serija pa bo imela 24 epizod. “Veselimo” se lahko torej dvanajstih ploščkov za celotno serijo, vsak DVD pa bo iz ljubiteljevih denarnic popucal ali 5880 yenov (običajna verzija) ali 6930 yenov (posebna verzija) po prodajnih cenah. Seveda lahko pričakujemo nekaj popusta s strani spletnih trgovin, toda za enak denar se lahko dobi tudi druge odlične serije istih ustvarjalcev (npr. Kanon), ki jih tržijo z večimi epizodami na DVD. Povprečje, ki se drži japonske animejske DVD distribucije, je 3 epizode standardne dolžine 25. minut na DVD. Sploh me ne bi motilo, če bi imela serija okoli 12 epizod, pri kateri bi zares morali povišati zaslužke, ali pa če bi imela močno razgibano in nadpovprečno kvaliteto slike, ki bi predstavljala visoke podatkovne zahteve, in bi zaradi takšnih razlogov imela manj epizod na DVD, toda Lucky☆Star teh problemov nima.
Po mojem mnenju je to vsekakor grda poteza KyoAnija, ki je moje želje za lastništvo serije do konca pokopala. Upam, da se ne bo kaj podobnega zgodilo z drugo sezono Shakugan no Shane. ;_; No, da me ne boste narobe razumeli; dogajale so se že večje packarije. Pri distribuiranju SHUFFLE! TV serije so na DVDje posebnih izdaj pekli le po eno epizodo, visoko ceno pa opravičevali z dodatnim materijalom (s priloženimi mini-igrami). Očitno sem poleg vsega tega še malce zaskrbljen nad uveljavitvijo BD/HD-DVD animejskih ploščkov in napovedmi, da se bodo cene preljubih izdelkov še povišale.
おわり
1.) Memefagi naredijo MAD na glasbo uvodne špice PS2 igre Shin Gouketsuji Ichizoku: Bonnou Kaihou.
2.) Ponovno narisan OP. Upam, da avtor ne misli, da bolje animira od KyoAnija. No, vsekakor impresivno.
3.) Eden prvih poskusov plesanja v živo. Slava VIPPERju! No, ja, pri Bonus Tracku se mu je malce zmešalo. =)
4.) Kje so dekleta? Moram reči, da je to ena izmed bolj genijalnih zamislic, čeprav se ob gledanju počutim precej osamljenega. ;_;
P.S.: Zgornji videi so bili pobrani iz http://www.nicovideo.jp, japonskega YouTubea, ki je s svojim inovativnim podajanjem komentarjev čez video posnetke v stilu podnapisov začel navduševati tudi zahodnjake.
5.) Tudi Azumanga se pridruži novi otakujski obsedenosti. Motteke! Sailorfuku~ (našel na animeOnline)
6.) Popolna zmaga! Motteke! Sailorfuku~ ples v Gundam PLAMO različici!
Novica je priletela dokaj z jasnega. Prvi slovenski prevod mange… vau. Človek bi si mislil, da smo Slovenci končno stopili na Luno. No, vsaj meni se zdi, da to ni bila Luna, temveč le nek asteroid.
Naslov mange, ki bo dobila prevod to pomlad, je Princess Ai. Za Princess Ai je originalno idejo podala Courtney Love, scenarij je napisal DJ Milky, v končno naslikano obliko pa jo je spravila Kujiradou Misaho po predlogi dizajna Ai, ki se ga je lotila Yazawa Ai.
Kaj je narobe s to sliko? Čeprav je manga izhajala v mesečniku Wings (večina japonskih mang izide sprva v manga revijah), je konec koncev to originalna ameriška manga. DJ Milky je psevdonim oz. bolje povedano izmišljen lik, pod katerim ustvarja Stu Levy, ustanovitelj in direktor ameriškega distribucijskega podjetja japonskih tiskanih publikacij TOKYOPOP. Po besedah Zaca Bertschyja, urednika rubrike Hey, Answerman! iz AnimeNewsNetwork, Levy spretno izkorišča sredstva za promoviranje njegovih osebnih projektov, med katerimi se nahaja tudi Princess Ai. AnimeSlovenija poroča, da so se pri Učila International (podjetje odgovorno za prihajajoči slovenski prevod Princess Ai) pošteno namatrali z japonskimi distributerji, preden so stopili v stik z ameriškim TOKYOPOP. Torej so imeli namen dobiti v roke licenco za pravo japonsko mango, a so obupali, saj se je navezovanje stika z Japonci izkazalo za utrujajoč in prezapleten postopek.
Po mojem ne tako skromnem mnenju se pri Učila International preprosto niso dovolj potrudili oz. sploh niso želeli slišati o pecanju Japoncev pri njih doma, npr. na kakšnem njihovem sejmu mang. Ameriški animejski in mangovski distributerji letajo sem ter tja po različnih prireditvah in konvencijah na Japonskem, tudi če nimajo največjega namena se potegovati za distribucijske pravice. Letalska karta do Japonske je precej draga, japonsko govoreči spremljevalec tudi ni poceni, uspeh ni zagotovljen, japonsko-slovenski prevajalci ne delajo za premajhne novce… Sedaj pa primerjajte to z luksuzom poslovanja čez bakreno žico v angleškem jeziku in uporabo angleško-slovenskih prevajalcev, ki so relativno poceni… hrm, iz poslovnega vidika bi tudi jaz raje drezal v Američane.
Osebno sem razočaran nad izbiro naslova, saj sem v tem oziru precejšen fašist. Sicer nisem strasten bralec mang, tako da v praksi ne poznam napak ameriških kreacij, toda kolikor jih poznam iz teorije, večina teh poskuša posnemati globoko japonsko tradicijo, kar na koncu privede do konflikta med umetnikovim namenom in izkušenostjo.
Prvega uradnega slovenskega prevoda mange tako ne nameravam kupiti, bi pa z veseljem domala katerikoli slovenski prevod prave japonske mange. Z malim tokrat ne mislim biti zadovoljen.
おわり
